Vprašanje, ki ga slišiš in izrečeš ob skoraj vsakem srečanju pa vendar ga verjetno jemlješ le kot vljudnostno frazo. Kaj se skriva za tem vprašanjem, od kod izvira, kako ti lahko izboljša vsakdanje odnose in predvsem kako ti pomaga spoznati sebe.
Si se kdaj opazoval/a kako ta fraza kar prileti iz ust takoj za pozdravom ne, da bi o tem sploh razmišljal/a kaj šele, da bi pozorno prisluhnil/a odgovoru osebe, ki ji je bila namenjena? No, jaz sem se in opažanja so me presenetila. To zgodbo si lahko prebereš v tem zapisu, tukaj pa bi ti rada predstavila ozadje pozdrava “Živjo, kako si?”, da boš lažje razumel/a smisel in namen praktične vaje, ki ti jo ponujam v zadnjem delu. Vaja oziroma praksa, na koncu zapisa, je lahko tvoj prvi korak na poti bolj zavestnega odnosa do sebe in svojega telesa. Pomaga ti poglobiti zaznave in jih vpeljati v vsakdanje situacije.
Že pred razvojem govora je človeka ob srečanju najprej zanimalo s kakšnimi nameni prihaja naproti človek ali žival. Kakšno je njegovo stanje, namere, počutje. Opazoval je zunanje znake in na podlagi tega ocenil, kako se pribljižati ali pa umakniti. Dobra ocena je bila nujna za preživetje.
Kasneje ko se je človek iz lovca razvil v kmetovalca in se je začela trgovina je bil podatek o trenutnem stanju druge osebe še vedno ključen za nadaljni potek dogodkov oz. za dobro kupčijo. Z govorom in razvojem kulture je ta trenutek srečanja postal pomemben ritual navezovanja stika s tujci. Danes ko smo navajeni živeti in se gibati med tujci nam to ne predstavlja bistvene grožnje, včasih pa temu ni bilo tako. Človek je moral biti previden na vsakem koraku, še posebno ob srečanjih z nepoznanimi ljudmi.
Bistvo tega rituala ob srečanju, je preskok percepcije iz prve osebe ‘jaz’ v drugo osebo ‘ti’. To je veščina, ki nam omogoča, da se postavimo v kožo drugega, se pribljižamo njegovemu pogledu na svet, ga razumemo in so-čutimo. Vizualni pregled telesne govorice, obrazna mimika, stisk roke, odgovor nam dajo dovolj podatkov, da tujec postane znanec.
Preskok iz ‘jaz’ v ‘ti’ se ne zgodi na mentalni ravni. Če ostane na ravni razuma ostanemo v pogledu iz stališča sebe. Da se resnično pribljižamo sogovorniku in dojamemo njegovo stališče, moramo v sebi utelesiti in začutiti to kar nam kaže in govori.
V današnjem času, ko tujcev ne vidimo več kot potencialne sovražnike, se je pomen srečanja kot rituala zmanjšal, ostale so le sledi v pozdravni frazi: “Hej, kako gre?” ali “Živjo, kako si kaj?”.
Morda se ti zdi samoumevno vendar pomisli kakšen velik vpliv je to imelo na razvoj razmišljanja, zaznave, odnosov in našega delovanja.
Čeprav se nam morda zdi, da preverjanje drugega človeka ni več življensko pomembno ima opustitev tega preskoka stališča iz jaz v ti vseeno velike posledice na naše odnose. Odtujenost, osamljenost, nerazumevanje, konflikti, apatija, stres vse to je cena, da se ne znamo ali nočemo več prestaviti v dojemanje drugega.
Družba, ki poveličuje razum nas oblikuje v egocentrična bitja, kjer so najbolj pomembne moje potrebe. Globlje kot gremo v to smer bolj se odaljujemo od drugih, ker jih ne čutimo več.
Po drugi strani smo skupaj s tem izgubili tudi zaznavanje sebe. Če se je človek včasih skozi ritual navezovanja stika preko reakcije drugega učil tudi o sebi in svojih občutkih, danes za to nimamo več ne priložnosti, ne volje, ne časa.
To je zelo poenostavljen in posplošen pogled, a vse to z namenom prikaza nekega trenda stanja družbe, ki ga lahko opazimo.
Vaja za vpogled v svoje trenutno stanje
Svojo pozornost usmeri v telo. Opazuj naslednja nasprotja, ki ti lahko pomagajo opisati občutke v telesu. Lahko se to nanaša na celo telo, na posamezne dele telesa, na dih, na pozornost, čustva ali misli. Napačnih odgovorov ni, vzemi tisto kar ti prvo pride v ospredje. Izogibaj se vrednotenju kaj je boljše ali slabše in le opazi to kar je prisotno.
- lahek – težek
- navznoter – navzven
- majhen – velik
- trd – mehek
- odprt – zaprt
- prizemljen – zračen
- aktiven – pasiven
- družaben – zaseben
Na primer vprašaj se ali svoje telo občutim kot lahko ali težko in tako za vsak par. Lahko dodaš še svoje pare. Izvajaj vajo več dni zapored, na primer zjutraj ali zvečer. Lahko tudi večkrat dnevno in si opažanja zapisuj v dnevnik. Čez nekaj tednov boš začel/a opažati vzorce na primer, da ko se počutiš trdo prizemljeno in zasebno ti ni do druženja in aktivnosti, ti pa takrat gredo odločno od rok naloge, ki zahtevajo natančnost in premišljenost.
Ni vse črno in belo, dobro in slabo. Tako je le dokler se nam zdi da bi morali biti drugačni, ne vemo pa niti kako v resnici smo. Poišči nianse v svojem počutju in se nauči delati tisto, kar trenutno počutje najbolj podpira. Seveda je tukaj tudi druga plat kovanca, da včasih moramo narediti nekaj, čeprav se ne počutimo tako. Takrat je dobro poznati orodja, ki te hitro pripeljejo v drugačno počutje. A o tem drugič.
Photo by Ioana Cristiana on Unsplash
Leave A Comment