Razvijanje novih odzivov na znane situacije

Pot v spremembo

PRVO je ZAVEDANJE

Če se želiš premaknit iz ustaljenih vzorcev, se rabiš zavesti kaj tvoji vzorci sploh so. Kaj delaš in kako deluješ. Preden se hočeš spremeniti, vstopiti v nov način delovanja si vzami čas, da opaziš in se zaveš kaj sploh delaš. Ker vse kar delaš ni kar za vreči stran in nadomestit z novim. “Don’t throw baby out with the bathwater”.

Vse prepogosto se sprememb lotimo s totalno čistko starih vzorcev, potem pa nam zmanjka volje, da bi gradili iz nule. Nikar! Veliko lažje in bolj zaneslivo je graditi na obstoječih temeljih. Ponavadi je potrebno le malo popravkov pa si že na čisto novi tirnici življenja.

Prva praksa, ki je ključna na tej poti je razvijanje čuječnosti. Zaznaj sebe v trenutku, opazi občutke, dih, napetosti, čustva, notranji prostor, okolico, svoj namen, kako se premikaš, držiš, dihaš, kakšno relacijo imaš do drugih in okolice, …

Čuječnost, je tisti instrumnent, ki zazna tvojega avtopilota (s katerim sicer ni nič narobe, saj ti marsikdaj skrajša in olajša zapletene razumske postopke).

DRUGI korak je NABOR NOVIH ODZIVOV

Včasih je res dovolj le zavedanje trenutka in odločitev o spremembi. Pri večjih spremembah pa je potrebna vaja drugačnih odzivov na situacijo kot si jih vajen/-a do zdaj. Vadba tega naj bo posvečen čas prakse, ko usmerjaš vso svojo pozornost v razvijanje novih odzivov, ki ti morda niso domači, bodo pa razširili tvoj nabor možnih odzivov na situacijo.

Primer: Če si po naravi zelo povezovalen/-na in ne maraš konfliktov, ti je verjetno težko biti direkten/-na in odločen/-na. Ampak ko moraš kot vodja projekta poskrbeti, da bodo vsi sodelavci pravočasno oddali svoje naloge, bi ti še kako prav prišlo, da bi se lahko odzval/-a bolj odločno in hkrati povezovalno. Povezovalen/-na že znaš biti, zdaj se moraš naučiti še kako je biti hkrati tudi odločen/-na, direkten/-na, zahteven/-na.

Za ta korak je potrebno iti izven znanega, kjer je morda lahko tudi tuje ali neprijetno. Pogosto te, nam ne domače, načine delovanja zavračamo kot manjvredne ali celo nepomembne. Včasih pa nasprotno prav hrepenimo po njih, a si jih ne dovolimo uporabiti, ker ne zaupamo da delujejo.

Nabor novih načinov delovanja zato išči tam kjer se pojavi kakršenkoli odpor ali hrepenenje. Si se morda našel/-a v zgornjem primeru in te je že ob misli, da bi bil/-a zahteven/-na do sodelavcev malo stisnilo. Prav zato poudarjam naj bo praksa posvečen čas, izven vsakdanjih situacij, kjer vso pozornost in namen usmeriš v vživljanje v novo kvaliteto in občutenje tega stanja. Praksa je poligon za učenje na napakah brez posledic, kjer si intenzivnost izziva lahko prilagajaš glede na trenutno počutje.

TRETJI KORAK je IZBIRA

Izbereš takrat, ko se zavestno odločiš kako se boš odzval na situacijo. Ko enkrat razširiš nabor možnih odzivov, razširiš tudi nabor možnih izbir. Postaneš bolj svoboden/-na v svojih odločitvah.

Od teorije k praksi

Kako torej začeti graditi nabor novih načinov delovanja?

  1. Nekaj tednov se opazuj kako se odzivaš v različnih situacijah. Kaj ti je všeč, kaj bi spremenil/-a? Bodi čim bolj natančen/-na pri opazovanju in konkretno poimenuj občutke, opažanja, svojo držo, gibe, dihanje, misli, ki se ti ob tem porajajo. Lahko si zapisuješ v dnevnik.
  2. Vprašaj se katero kvaliteto, si želiš zgraditi. Kako drugače bi se želel/-a odzvati v določenih situacijah.
  3. Oblikuj prakso. Pomisli katera dejavnost bi ti pomagala zgraditi to kvaliteto. Vzami si uro do dve tedensko ter se popolnoma posveti razvijanju novega načina delovanja skozi izbrano prakso. Se potrebujš umiriti? Morda prični s tai chijem. Rabiš več direktnosti? Kako se ti sliši ura boksa vsak teden?
  4. Integriraj novo kvaliteto v svoje življenje. Po nekaj mesecih redne, zavestne, usmerjene prakse je čas, da novo pridobljene navade začneš vključevati tudi v vsakdanjih situacijah. Zakaj šele po nekaj mesecih? Zato ker se v tem času že malo bolj spoznaš z novim delovanjem in ga lažje zares utelesiš, ko ga potrebuješ. Na začetku ko še nimaš izkušnje novega stanja je to le mentalni koncept, ki nima nobene teže.

Praksa ni nujno povsem nova dejavnost ali vadba. Lahko je nekaj, kar sicer že delaš, a zdaj začneš to početi z novim namenom razvijanja nove kvalitete.

Vesela bom tvojega komentarja, kakšen vpogled si dobil/-a ob branju tega članka. Kateri del ti je najmanj razumljiv in bi si želel/-a, da ga v prihodnje bolj podrobno opišem?

Photo by Edu Lauton on Unsplash