Zdrava jeza – iz pasivnosti do moči

Neizražena jeza za telo predstavlja fiziološki stres. To pomeni, da se procesi v telesu, ne odvijajo optimalno, so upočasnjeni, pomanjkljivi, moteni.

Woody Allen je na jezik enega od likov v svojem filmu položil naslednje besede: “Ne znam izraziti jeze. Namesto tega mi zraste tumor.” Ni potrebno čakati na raka, da bi posledice fiziološkega stresa vplivale na kvaliteto življenja.

Jeza ima v sebi ogromen potencial moči, saj je njena vloga zaščita naše suverenosti. Čisto fizikalno, je torej potrebna nasprotno velika moč, da jezo zatrete.

Moči ali energije pa nimate neomejeno. Tako je nekaj od posledic neizražene jeze splošno pomanjkanje energije, utrujenost, slabo razpoloženje, depresivnost.

Ali ste vedeli, da je potlačevanje jeze bolj škodljivo za naše zdravje, kot izbruhi jeze?

Pri izbruhu vsaj sprostite energijo ven iz sebe (a ob tem lahko ranite druge). Pri potlačitvi, sploh ponavljajoči, pa se vsa ta energija kopiči ujeta v telesu, kar za en sam organizem predstavlja gromozanski napor.

Zdi se kot problem brez rešitve. Kaj potem sploh narediti z jezo ne da bi ranili sebe ali druge?

Na delavnici Zdrava jeza spoznate utelešen model kako osvoboditi potlačeno jezo. Ta model se naslanja na dognanja o potlačeni jezi o katerih govorijo tudi vodilni strokovnjaki na tem področju, kot sta Gabor Maté in Peter Levine.

Namesto izbruha ali potlačitve, lahko jezo sprostite skozi telo, ji date mesto in spoznate kaj brani. Energija jeze je šele potem na voljo za konkretna dejanja postavitve osebnih meja in hkrati spoštujete meje drugih. Tako stopite iz občutka ujetosti in nemoči, si povrnete moč in sami izbirate pot zase.

Jeza je imunski sistem psihe

Če je vloga imunskega sistema, da razloči kaj je telesu koristno in kaj ne, na psihološki ravni to vlogo igra jeza. Ta postavlja mejo med tem kar je vaš jaz, kar sprejemate, potrebujete in tistim kar predstavlja nevarnost, ogroža suverenost ter omejuje vašo svobodo. Jeza je bariera, ki lahko zapira navzven (vas brani pred vsiljivci) ali navznoter (ne pusti, da bi se vaša krhka notranjost pokazala v ne varnem svetu).

Če ne poznate svojih meja, potrebe drugih postavljate pred svoje lastne potrebe. Rečete ‘ja’ ko bi morali reči ‘ne’. Se strinjate, ko bi morali izraziti svoje mnenje, čeprav je drugačno. Dovolite, da vas teptajo, ko bi se morali postaviti zase.

Zdrava jeza je opolnomočenje

V naši družbi jeza ni ravno zaželeno čustvo. Veliko vas je odraslo s tem, da ste se že zelo hitro naučili jezo potlačiti. Morda vaši najbližji v otroštvu jeze niso znali prenesti in so jo zato zatrli v vas ali pa ste videli veliko nasilnih izrazov jeze in sprejeli odločitev, da sami nikoli ne boste takšni.

Bi vas presenetilo, če vam povem, da jeza ni to kar ponavadi vidimo in si predstavljamo v zvezi s tem čustvom – napeta čeljust, vpitje, stisnjene pesti in jezen pogled, vpitje in metanje krožnikov v steno?

Gabor Mate v svoji najbolj znani knjigi Ko telo reče ne tako povzame opis jeze dr. in psihoterapevta Allen Kalpina:

“Zdrava jeza je opolnomočenje in sprostitev. […] Resnična izkušnja jeze vključuje naval moči, ki prežame ves sistem, skupaj z mobilizacijo za napad. Obenem popolnoma izgine vsakršna tesnoba.”

Jezo pri otroku vedno spremlja tesnoba saj napadalna energija ogroža navezanost. Jeza namreč soobstaja s pozitivnimi čustvi – ljubeznijo in željo po stiku. Protistrup tesnobi pa je izbruh besa.

Če kot otroci nismo imeli zgleda in priložnosti občutiti pristno jezo, je naše prepričanje o jezi popačeno, saj sta zraven prepleteni vsaj še tesnoba in bes.

“Kadar začnemo doživljati zdravo jezo,” nadaljuje dr. Kalpin “ne vidimo ničesar dramatičnega. Kar pa vidimo je zmanjšanje vsakršne mišične napetosti. Usta se bolj široko odprejo, ker so čeljusti bolj sproščene, glas je nižji, ker so glasilke bolj sproščene. Ramena se spustijo in vidimo vse znake izginjanja napetosti v mišicah.”

Kot odrasli suvereni posamezniki, se lahko naučimo ločiti jezo od tesnobe in uvidimo, da osebne meje ne ogrožajo odnosa, temveč ga oplemenitijo.

Jeza je izraz življenske energije

Jeza ima podobno energijo kot strast, odločnost, ciljna osredotočenost, bojevitost. Fiziološke funkcije aktivira in sproži stanje pripravljenosti za soočenje ali umik. Na drugi strani pa se v neuravnovešeni obliki pojavlja kot bes, vzkipljivost, agresija.

Če ste imeli z jezo v preteklosti slabe izkušnje, če niste imeli vzora uravnovešenega izražanja jeze ali če je bilo vaše izražanje jeze nezaželeno, ste sprejeli za dejstvo, da je jeza nekaj slabega, nekaj kar je treba skriti.

Jeza kot ognjena energija opozarja, sooča, zahteva in ne popušča.

Če vas je ob zadnjih besedah stisnilo, je verjetno, da teh značilnosti nimate ozaveščenih niti vam niso na voljo da jih uporabite. Zato se jih izogibate, zavračate in bojite.

Dobra novica je, da to ni nesprejemljivo stanje, ki bi vas determiniralo kot občutljivo, preveč prijazno in nemočno osebo.

Na nelagodnost ob odločnosti in neposrednosti raje poglejte kot na vstop v divji nepoznan gozd. Prvič se vam ježi koža, ker ne poznate terena, ne veste kam vodi pot in da morda ni blizu kakšen medved. Po nekaj sprehodih, kakšnem tudi z lokalnim vodnikom, pa spoznate, da je gozd pravzaprav nadvse očarljiv, v njem raste veliko malin in da so poti zgledno urejene.

Z nekaj vaje se lahko tako udomačite tudi v občutku odločnosti, neposrednosti in brezkompromisnosti. Pri tem pa bo učinek še večji, če zraven vključite telo in o tem ne le razmišljate. 

Jeza v luči polivagalne teorije

V luči polivagalne teorije je živčni sistem osebe, ki jezo usmerja vase, zatira ali potlačuje v dorzalnem vagusnem odzivu. To je stanje, ki ga povezujemo z zamrznitvijo, otopelostjo, zmanjšano aktivnostjo, odsotnostjo. 

Samo čustvo jeze je odziv simpatičnega živčevja. Ta odziv poznamo kot boj in beg, pozornost je usmerjena na izhod ali soočenje z neprijetno situacijo. Aktivnost telesnih funkcij se poveča in pripravljeni smo za akcijo. 

Za stanje umirjenosti, sproščenosti, ustvarjalnosti kjer smo se sposobni povezovati z drugimi ljudmi, preudarno razreševati konflikte, jasno izražati sebe skrbi ventralni vagusni živec. 

Za lažjo razlago si te tri faze predstavljajo kot semafor. Stanje zamrzniteve in otopelosti je rdeča, boj in beg rumena ter sproščenost zelena luč. 

Prehod iz rdeče v zeleno pelje skozi rumeno. 

Ena od vaj na delavnici Zdrava jeza namenjena prav temu, da aktivirate telo z njim potencial moči, da vstopite v rumeno fazo. Na ta način se v vas lahko zbudijo občutki jeze, tesnobe, strahu, ki pa jim boste tokrat dali pozornost in jih razširili po telesu. To je pomembno zato, da te občutke lahko zdržite in vas ne preplavijo do te mere, da bi jih spet potlačili. 

Prepoznavanje osebnih meja

Jeza je sekundarno čustvo, ki varuje bolj ranljive dele vas samih. Včasih se pod jezo skrivajo sram, žalost, strah. Včasih pa jeza pride kot stražar vaših meja. Varuje tisto kar vam je drago in pomembno.

Ko se naučite začutiti in razširiti občutke jeze v telesu, da jih lahko tolerirate, ne da bi se izgubili v vrtincu čustev, lahko vidite njihovo sporočilo. Skozi razširjene občutke se vam odstre jasenejši pogled na vaše vrednote, na to za kar vam je mar, to kar bi radi zaščitili. 

Jeza v primerjavi s stanjem otopelosti v vas zbudi življenje in moč za dejanja, za spremembo.  

Če ste prej vso odgovornost nosili sami, zdaj lahko brez slabe vesti pustite, da tudi drugi prevzamejo del svoje odgovornosti. 

Postavljanje osebnih meja

Jeza je intenzivno čustvo in dolgo z njo ne morete upravljati, ker vas izmuči. Potrebna je za aktivacijo, za vžig, potem pa se je potrebno povezati z ljubeznijo, ki nas lahko pelje na dolgi rok. 

Postavljanje osebnih meja naj bo zato dejanje moči in ljubezni, ne jeze. Jeza odpre vrata notranji moči, ljubezen pa pride ko se sprostimo. 

Moč brez ljubezni je manipulativna, nadzoruje, se maščuje, nadvladuje. Ljubezen brez moči je šibka, ranljiva in neuporabna. Le z obema kvalitetama boste postavili za sebe in ohranili spoštljivost. 

Ko izražate osebne meje bodite konkretni, kaj je za vas pomembno, prevzemite odgovornost za svoje občutke in jasno povejte kaj od drugega pričakujete.

Prva pomoč ob izbruhu jeze

Včasih tudi najboljšim potlačevalcem jeze ‘spodleti’ in iz vas se vsuje nekontrolirana jeza. Prvi korak, ki sicer terja nekaj prakse, je da se pravi čas opazite. Da natrenirate to mišico si dajte mesec dni, da se trikrat dnevno ustavite in ocenite, kakšna je vaša stopnja frustracije (kaj vas moti ali se vam ne zdi prav) v tistem trenutku od 1 (zen) do 10 (vulkan).

Ko se opazite, da napetost narašča in je ne morete več zadrževati zase, naredite eno od spodnjih stvari, da se izognete dejanjem, ki bi jih kasneje obžalovali. 

Spodaj je 13 načinov za prvo pomoč v primeru neobvladljivega občutka jeze.

• Korakanje v klanec 
• Topotanje na mestu 
• Divji ples ali gibanje 
• Dvigovanje uteži 
• Kričanje (v blazino, v avtu na avtocesti ali ob bobnečih brzicah) 
• Stiskanje pesti 
• Udarjanje s pestmi v blazino 
• Ognjeno dihanje (hiter vdih skozi nos, silovit izdih skozi usta) 
• Brcanje z vso silo v nekaj mehkega (blazina, žoga, sneg, listje ali voda) 
• Metanje mehkih stvari 
• Potiskanje (v steno) 
• Tresenje telesa 
• Verbalno izražanje nezadovoljstva brez ali z pričami (ob tem mora druga oseba privolit v sodelovanje oziroma se strinjati, da te bo poslušala brez obtoževanja ali kritike)